Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 5. 2024
Obeležje v Parku vojaške zgodovine

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.

Obeležje v Parku vojaške zgodovine

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.

kulturaPark vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

Obeležje v Parku vojaške zgodovine

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.

VEČ ...|7. 5. 2024
Obeležje v Parku vojaške zgodovine

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.

Jože Bartolj

kulturaPark vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 2. 2024
Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

kulturaJanko BoštjančičPark vojaške zgodovineFeldspital 808

Kulturni utrinki

Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

VEČ ...|13. 2. 2024
Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

Jože Bartolj

kulturaJanko BoštjančičPark vojaške zgodovineFeldspital 808

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 11. 2022
Janko Boštjančič izvoljen v izvršilni odbor muzejskih strokovnjakov ICOMAM

Janko Boštjančič izvoljen v izvršilni odbor muzejskih strokovnjakov ICOMAM

kulturaParko vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

Janko Boštjančič izvoljen v izvršilni odbor muzejskih strokovnjakov ICOMAM
VEČ ...|8. 11. 2022
Janko Boštjančič izvoljen v izvršilni odbor muzejskih strokovnjakov ICOMAM

Jože Bartolj

kulturaParko vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 3. 2022
Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

kulturaIgor GrdinaJanko BoštjančičSlavinaturški vpadi

Kulturni utrinki

Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

VEČ ...|11. 3. 2022
Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

Jože Bartolj

kulturaIgor GrdinaJanko BoštjančičSlavinaturški vpadi

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 12. 2020
Direktor Vojaškega muzeja Pivka o simpoziju o Svetozarju Borojeviću

Direktor Vojaškega muzeja Pivka o simpoziju o Svetozarju Borojeviću

kulturaJanko BoštjančičSvetozar Borojević

Kulturni utrinki

Direktor Vojaškega muzeja Pivka o simpoziju o Svetozarju Borojeviću

VEČ ...|8. 12. 2020
Direktor Vojaškega muzeja Pivka o simpoziju o Svetozarju Borojeviću

Jože Bartolj

kulturaJanko BoštjančičSvetozar Borojević

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 6. 2019
Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev

Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.

Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev

Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.

Park vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev
Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.
VEČ ...|21. 6. 2019
Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev
Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.

Jože Bartolj

Park vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 11. 2018
Mohorjan Prevalje nagrada v Pragi - Janko Boštjančič o razstavi življenje za c(es)arja v Pivki

Mohorjan Prevalje nagrada v Pragi - Janko Boštjančič o razstavi življenje za c(es)arja v Pivki

kulturamohorjan Prevaljemag. Janko Boštjančič

Kulturni utrinki

Mohorjan Prevalje nagrada v Pragi - Janko Boštjančič o razstavi življenje za c(es)arja v Pivki
VEČ ...|12. 11. 2018
Mohorjan Prevalje nagrada v Pragi - Janko Boštjančič o razstavi življenje za c(es)arja v Pivki

Jože Bartolj

kulturamohorjan Prevaljemag. Janko Boštjančič

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 9. 2018
o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem

Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.

o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem

Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.

kulturaslavinski misaljanko boštjančičddr nataša golob

Kulturni utrinki

o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem
Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.
VEČ ...|13. 9. 2018
o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem
Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.

Jože Bartolj

kulturaslavinski misaljanko boštjančičddr nataša golob

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|11. 7. 2025
Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Blaž Lesnik

planinske potimarkacistikoroška planinska potmarkacijasvetovanjenaravaPZS

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 7. 2025
Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Za življenje

VEČ ...|12. 7. 2025
Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Nataša Ličen

vzgojaodnosisvetovanjedružinapogovor

Naš pogled

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Blaž Lesnik

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|15. 7. 2025
Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Tadej Sadar

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Od slike do besede

VEČ ...|15. 7. 2025
Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Mateja Subotičanec

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki